ZAKON O DRUŠTVIH

( Uradni list RS štev.: 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99 )

neuradno prečiščeno besedilo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu s tem zakonom.

Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

3. člen

Društvo samostojno določi namen in cilje, dejavnost ter način delovanja s svojim temeljnim aktom, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.

Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov.

4. člen

Iz imena društva mora biti razvidno, da gre za združevanje po tem zakonu in dejavnost društva.

Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.

Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa ali institucije, gospodarske družbe oziroma zgodovinske ali druge znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega imena potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev.

Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.

Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega že registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o vpisu kasneje registriranega društva v register društev. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od vpisa društva v register društev.

5. člen

Vsakdo lahko postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji.

Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Posebne pravice in dolžnosti članov iz prejšnjega odstavka, ureja temeljni akt društva.

6. člen

Po določbah tega zakona lahko društva ustanavljajo tudi tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno prebivališče več kot eno leto.

Tujec lahko postane član društva, če je tako določeno v temeljnem aktu.

7. člen

Delo društva je javno.

Podatki, vpisani v register društev in evidence iz 13. in 14. člena tega zakona, so javni.

V registru društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:

– osebno ime zastopnika društva (registrska knjiga),

– osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča ustanoviteljev društva (zbirka listin).

V evidencah iz 13. in 14. člena zakona se obdelujejo osebni podatki o osebnem imenu zastopnika mednarodnega društva ali zveze mednarodnih društev v Republiki Sloveniji.

II. USTANOVITEV DRUŠTVA

8. člen

Društvo lahko ustanovijo osebe, ki so dopolnile 18 let.

Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva.

9. člen

Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in naloge društva; način včlanjevanja in prenehanje članstva; način upravljanja društva; pravice in dolžnosti članov; zastopanje društva; financiranje društva in način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi; način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru; način zagotavljanja javnosti dela društva in način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta.

10. člen

Društvo se lahko spoji z drugimi društvi oziroma pripoji k drugemu društvu.

Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma društvo, h kateremu se je drugo društvo pripojilo, je pravni naslednik spojenih oziroma pripojenih društev.

11. člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov lahko najmanj dve društvi ustanovita zvezo društev.

Zveza društev se ustanovi s pogodbo med društvi, ki jo na podlagi odločitev najvišjih organov društev sklenejo njihovi zastopniki. V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja delovanja zveze.

Za zvezo društev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

12. člen

Ta zakon se uporablja tudi za mednarodno društvo ali zvezo mednarodnih društev, če se ustanovi ali ima sedež na območju Republike Slovenije.

13. člen

Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki jim je na podlagi mednarodnih pogodb v Sloveniji priznan status pravne osebe, morajo pred uveljavljanjem tega statusa predložiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, akt o ustanovitvi, temeljni akt, dokazilo o registraciji po pravu države pogodbenice in druga dokazila o izpolnjevanju pogojev iz mednarodne pogodbe.

Na podlagi predložitve dokumentov iz prvega odstavka tega člena vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, evidenco mednarodnih društev in zvez mednarodnih društev.

14. člen

Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki so ustanovljena po tujem pravu, razen tistih iz 13. člena tega zakona, lahko delujejo na območju Slovenije, če dobijo dovoljenje Vlade Republike Slovenije.

Ta društva se evidentirajo pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Vlagatelj mora zahtevi priložiti temeljni akt, dokazilo državnega organa o registraciji oziroma pridobitvi pravne osebnosti, dokazilo o delovanju na območju najmanj dveh držav, osebno ime zastopnika in naslov mednarodnega društva ali zveze mednarodnih društev.

15. člen

Društvo lahko v svojem temeljnem aktu uredi pravice in dolžnosti simpatizerjev in častnih članov.

III. REGISTRACIJA DRUŠTVA

16. člen

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva (v nadaljevanju: pristojni organ).

O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

17. člen

Zahtevi za registracijo društva mora vlagatelj priložiti zapisnik ustanovnega zbora, dva izvoda temeljnega akta in seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi ter osebno ime zastopnika društva.

18. člen

Pristojni organ je dolžan o zahtevi iz 17. člena tega zakona odločiti v roku 30 dni od njenega prejema.

Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da temeljni akt ali ime društva ni v skladu z določbami tega zakona, opozori na to vlagatelja in mu določi rok, v katerem je potrebno zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.

Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni vloge oziroma ne uskladi temeljnega akta ali imena društva, se šteje, da je umaknilo zahtevo za registracijo.

Kadar je odločitev pristojnega organa o registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku registracije sporno, pristojni organ postopek registracije društva prekine in napoti udeleženca postopka, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.

19. člen

Z registracijo postane društvo pravna oseba zasebnega prava.

20. člen

Če društvo spremeni temeljni akt ali zastopnika društva, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik sestanka, na katerem so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora društvo zahtevi priložiti dva izvoda novega temeljnega akta.

V primeru sprememb temeljnega akta se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena tega zakona.

20.a člen

Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah.

Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo dveh ali več društev, je potrebno priložiti sklepe vseh društev z odločitvijo o spojitvi, zapisnik ustanovnega zbora društva, ki je nastalo s spojitvijo, iz katerega je razvidno, da je društvo sprejelo nov temeljni akt in izvolilo zastopnika društva, ter temeljni akt novega društva v dveh izvodih. Vlogi za registracijo pripojitve društva je potrebno priložiti sklepe vseh društev z odločitvijo o pripojitvi.

Za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, ali registracijo pripojitve društva se smiselno uporabljajo določbe 18. člena zakona.

Društvo, ki je zaradi spojitve ali pripojitve prenehalo, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.

IV. FINANCIRANJE

21. člen

Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:

– s članarino,

– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,

– z darili in volili,

– s prispevki donatorjev,

– iz javnih sredstev in

– iz drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

22. člen

Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

23. člen

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti iz prejšnjega člena, se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog društva, v skladu s temeljnim aktom.

24. člen

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija.

25. člen

Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme najvišji organ društva društvo,mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija, in določbami temeljnega ali posebnega akta društva.

Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta.

Pooblaščena organizacija ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.

26. člen

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

V. PRENEHANJE DRUŠTVA

27. člen

Društvo lahko preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu ali po samem zakonu.

28. člen

Najvišji organ društva Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju društva.

Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi tega zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu najvišjega organa društva iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ. Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.

28.a člen

Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo upravni organ izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev.

V primeru, da upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upnikom pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlagajo uvedbo postopka iz 31. člena tega zakona in mu o tem predložijo dokazilo.

29. člen

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju in vojni.

Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.

Za pravnomočno odločbo iz prejšnjega odstavka smiselno veljajo določbe prvega odstavka 28.a člena.

Če upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi društvo imelo premoženje, morajo v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da so predlagali uvedbo postopka iz 31. člena tega zakona, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.

30. člen

Pristojni organ v primerih iz 28. in 29. člena tega zakona na podlagi pravnomočne odločbe izbriše društvo iz registra.

31. člen

Če društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in v primerih iz drugega odstavka 28.a člena ter v primerih prenehanja društva po 29. členu tega zakona, odloči o prenosu premoženja društva pristojno sodišče, skladno s predpisi o likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa postopka ne predlagajo upniki, ga predlaga sodišču pristojni organ.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

32. člen

S kaznijo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:

1. prekoračuje področje dejavnosti, določene s temeljnim aktom (3. člen);

2. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 4. člena);

3. spremeni temeljni akt ali zastopnika društva in v roku ne vloži zahteve za spremembo registracije (prvi odstavek 20. člena);

4. opravlja dejavnost, ki ni v skladu z nameni in nalogami društva (prvi odstavek 22. člena);

5. ne porabi ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki za izvajanje osnovne dejavnosti društva (tretji odstavek 21. člena in 23. člen);

6. neresnično izkazuje podatke o finančno-materialnem poslovanju oziroma poročila o poslovanju v roku ne predloži organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (25. člen);

7. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (20.a člen).

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi zastopnik društva.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

Društvo, ki je bilo ustanovljeno po zakonu o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86), nadaljuje delo po določbah tega zakona, svoje temeljne akte in delovanje pa mora v primeru neskladnosti uskladiti s tem zakonom najkasneje v roku dveh let od začetka veljavnosti tega zakona. Pristojnemu organu mora predložiti morebiten nov temeljni akt in sporočiti osebno ime zastopnika društva.

34. člen

Za društva, ki so bila registrirana po dosedanjih predpisih pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, odstopi ministrstvo celoten spis pristojnemu organu.

35. člen

Minister za notranje zadeve izda natančnejše predpise, s katerimi določi vsebino, obliko in način vodenja registra društev, v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega zakona.

36. člen

Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij preverja zakonitost in pravilnost izvajanja predpisov, ki urejajo finančno-materialno poslovanje društev, ki razpolagajo z družbeno lastnino, dokler se ta lastninsko ne preoblikuje.

37. člen

Družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, se lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni.

Do uveljavitve posebnih zakonov iz prejšnjega odstavka, društva kot dober gospodar upravljajo in gospodarijo z družbeno lastnino, s katero razpolagajo. Lastninska razmerja in druga pravna upravičenja društev na tej lastnini se do sprejema teh zakonov ne morejo spreminjati.

38. člen

Status društva, ki deluje v javnem interesu podeli društvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za področje, na katerem društvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in načinom pridobitve, ki se določijo s posebnimi zakoni.

Če deluje društvo na področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o pridobitvi statusa društva iz prejšnjega odstavka minister, ki je pristojen za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrov.

Če društvo deluje na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, odloča o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena minister, pristojen za upravo.

O podelitvi, podaljšanju oziroma odvzemu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, mora pristojno ministrstvo v 8 dneh obvestiti pristojni organ.

Do uveljavitve posebnih predpisov iz 3. člena tega zakona določi kriterije, na podlagi katerih se društvom podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, pristojno ministrstvo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

39. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86).

Do izdaje predpisov iz 35. člena se uporabljajo določbe pravilnika o registru društev (Uradni list SRS, št. 5/75).

40. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih ( Uradni list RS štev.: 89/99 z dne 4.11.1999 )

20. člen

“Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati določba petega odstavka 58. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86) in določba petega odstavka 37. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76 in 42/86).”

21. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

OPOMBA:

Zakon je stopil v veljavo 19.11.1999.